IMUNSKI SISTEM

je najboljši osebni zdravnik

Imunski sistem je mnogokrat rešitelj našega življenja. Je zapleten sistem, kakor dobro usklajena obrambna ekipa, ki nenehno varuje telo. Nekatere celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge pa čakajo v zasedi. Imunski sistem, podobno kot vojska, deluje z različnimi rodovi ter s sistemi in podsistemi, ki morajo delovati složno. Vsi deli imunskega sistema so zato v medsebojnem stiku prek živčnih sporočil in hormonov. In podobno kot v armadi: če samo eden od podsistemov zataji, ali ne deluje skladno, se obrambni sistem »sesuje«. In podobno je tudi v telesu – bolezen je takoj tu.

Imunski sistem smo prinesli na svet in je sprva tak, kakršnega je imela ob rojstvu mama: dober je, če ga je imela dobrega tudi mama! Toda pozneje, ko postanemo ‘’sami svoj gospodar”, pa moramo zanj skrbeti. V medicinskih logih imunskemu sistemu dolgo niso pripisovali prave vloge, saj so ga razumeli ločeno in ne kot funkcijo pri varovanju drugih telesnih dejavnosti in organov.

Mikrobiologi menijo, da je imunski sistem naš osebni zdravnik, ki nas varuje in tudi zdravi. Delovanje imunskega sistema poteka v več ”vojaških” fazah, kot sem že omenila. Najprej mora imunski sistem s pomočjo antigenov ugotoviti, kaj je telesu tuje in kaj ni. Ko najdejo telesu tujo celico (bakterija, virus, prašni delec…), pošljejo ukaz drugemu delu svoje vojske, naj pripravi obrambo. Tako ”vojska” mobilizira limfocite B, ki aktivirajo posebne aminokisline, te pa sestavijo protitelesa. Celice limfocitov B imajo spomin, ki jim omogoča, da si zapomnijo analizirano sestavo vsiljivca in ko se ta tudi čez leta vrne, takoj znajo izdelati protitelesa. Temu pravimo pridobljena imunost. Zanimivo je, da je odgovor imunskega sistema na vsiljivca izredno hiter. Že v 30 minutah je telo sposobno izdelati obrambna protitelesa in uspešno napasti vsiljivce, če ima na voljo vsa hranila za izdelavo dovolj velikega števila »vojakov« oz. protiteles. Med spopadom se vključijo še limfociti T, ki organizirajo in usmerjajo tudi druga bela krvna telesca na prizorišče. Poznamo dve vrsti celic T. Prva so celice T pomagalke, ki izločajo citokine; topne beljakovine, katerih naloga je odstraniti premaganega sovražnika iz telesa. Druge so citotoksične celice T, ki pa uničijo svoje lastne telesne celice že okužene z virusom ali drugimi mikroorganizmi. Sledijo tudi fagociti; ti požrejo vsiljivce, ne glede, ali so to virusi ali delci prahu. Obstajajo še specialne celice ubijalke, ki nenehno krožijo po krvi napolnjene s toksičnimi zrnci in nemudoma napadejo vsiljivca, če nanj naletijo. Posebnost celic ubijalk je, da uničujejo

izrojene telesne celice že ob njihovem nastanku, ne pa tako kot celice T, ki napadejo izrojene celice šele, ko te dozorijo. Celice ubijalke zato uničujejo celice tumorjev.

In katera živila in dopolnila so pomembna za krepitev imunskega sistema?

Najprej tista, ki vsebujejo cink. Ta spodbuja dobro delovanje žleze priželjc, ki skrbi za nastanek celic ”T”. Brez aktivnega priželjca imunske celice ”T” ne morejo dozoreti do stopnje, ko lahko napadejo vsiljivce. Cink pomaga izdelovati tudi protitelesa in spodbuja aktivnost levkocitov (Aloe Vera Plus, Betaguard). V hrani pa je v ostrigah, govedini, telečjih jetrih, puranjem mesu, grahu, leči, in bučnih semenih. Za dobro delovanje priželjca je pomemben tudi vitamin B6. Dobimo ga v pivskem kvasu, arašidih, orehih, neoluščenem rižu, jajcih, ovsu, zelju, dinjah, melasi, žitnih otrobih, jetrih, ledvicah in soji. V dopolnilih pa v Formuli IV in Multiju. V izdelavo protiteles je vključen tudi mineral selen. Če ga ni, telo ne more izdelati dovolj ”vojščakov” za obrambo. Učinkovitost selena poveča vitamin E v vseh frakcijah. Selen dobimo v kokosovem in indijskem orehu, pšeničnih kosmičih, tunah, škarpini, klapavicah, ostrigah, piščančjih jetrih, sončničnih semenih, jurčkih in sojinih zrnih ter v čebuli in česnu (Betaguard).

Omeniti velja tudi, da omega3 varujejo lastni imunski sistem pred pretiranim delovanjem, kar se pokaže pri alergijah, astmi, senenem nahodu in avtoimunih boleznih. Maščobne kisline omega3 dobimo v ribah (Omega3 Salmon Oil Plus).

Tudi aminokisline so za imunski sistem nujno pomembne!

Poleg esencialnih aminokislin potrebujemo tudi vse druge, skupaj 22, če naj telo izdela protitelesa in celice ”T”. Od pravega razmerja med aminokislinami je odvisno, ali se bo virus razširil. To najlažje pojasnimo z virusom herpesa: če imamo v telesu preveč aminokisline arginin, se bo virus razširil, če pa imamo dovolj lizina, se virus ne bo razširil. Tu moram priporočiti beljakovinski napitek iz sirotke in soje, torej kombinacijo živalskih in rastlinskih beljakovin (Nutrishake in GR2 Control). Tudi probiotične bakterije so pomembne, saj preprečujejo, da bi se v prebavilih razvila glivica Candida albicans, ki zavira obrambni sistem, predvsem sintezo levkocitov. Priporočljivo je redno uživati probiotične izdelke ali dopolnilo s 5 rodovi probiotičnih bakterij (Acidophilus Plus). V neki raziskavi v ZDA so ugotovili, da redno uživanje probiotičnih izdelkov kar za 4 krat zviša raven interferona gama, ki je pomemben v boju z glivicami.

In nikakor ne smemo pozabiti na minerale: železo, kalcij, mangan in magnezij. Kalcij pomaga izdelovati encim, ki ga celice T uporabijo za onesposobljenje povzročitelja okužb ter – podobno kot vitamin C – sodeluje pri uničevanju virusov. Mangan pomaga tvoriti že prej omenjeni interferon, ki ga izloča tkivo kot prvo samoobrambo, če je že nekoč bilo v stiku z vsiljivci. Interferon ima sam po sebi protivirusne lastnosti in se sprošča samo, če je poleg dovolj mangana (polnovredni kosmiči, stročnice, zelena zelenjava, lešniki, ingver, klinčki) in vitamina C (Sustained Release Vitamin C). Železo je lahko koristno, ali pa škodljivo za obrambni sistem. Če je v telesu preveč železa, potem to slabi imunski sistem, saj naraste število bakterij v telesu. Če ga je premalo, pa celice dobijo premalo kisika. Magnezij je nujno potreben za dobro delovanje priželjca, sodeluje tudi pri sintezi protivnetnih prostaglandinov ter vzdržuje ravnovesje histamina, kar je zlasti pomembno pri alergijah (Formula IV, Kal-Mag Plus D).

Vloga antioksidantov pri imunskem sistemu.

Uvrščamo jih v dve veliki skupini: v maščobah topne karotenoidne snovi in v vodotopne flavonoidne snovi. Odkrili so več kot 600 vrst karotenoidnih snovi in kar okrog 4 tisoč flavonoidnih snovi. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo USDA je v The American Journal ob Clinical Nutrition objavilo ugotovitve državno podprte vseameriške raziskave, da imajo naravne karotenoidne snovi, če jih uživamo skupaj, v obliki kompleksa karotenoidov, močan sinergični učinek za dvig imunskega sistema.

Že samo v 20 dneh rednega uživanja kompleksa karotenoidnih snovi (Carotenod complex), se dvigne imunski sistem za 37 % in poveča število ubijalskih celic T za 20 odstotkov. Poleg tega so zaznali tudi bistveno manj okvar DNK na limfnih celicah, ki jih povzročajo prosti radikali. Ker se del karotenoidnih snovi v telesu pretvori v vitamin A, hkrati ohranjamo zdravo sluznico in hitreje okrevamo. Karotenoidi torej delujejo kot naravni imunostimulator. Druga skupina so v vodi topne flavonoidne snovi. Te zavirajo razvoj virusov in blokirajo sposobnost pritrjevanja bakterij zlasti v sluznici sečevoda in mehurja. Dobimo jih v grozdju, jagodičevju, od brusnic do malin in gozdnih sadežev (Flavonoid complex). Česen in druge čebulnice krepijo limfocite in makrofage in imajo širok spekter antibiotičnega delovanja, saj uničujejo patogene bakterije v črevesju in tudi viruse. Poskusi kažejo, da česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij (Garlic Alium Complex).

Odločilno vlogo ima vitamin C, ki ”komandira” kar 670 različnih procesov, tudi obrambnih. Vitamin C tudi pomaga pretvarjati toksine v neškodljive vodotopne snovi ter spodbuja delovanje vseh obrambnih aktivnosti in ”celjenje ran” po obrambnih spopadih v telesu. V njem nikoli ni miru, nenehno nas napadajo razni vsiljivci, telo pa mora nanje odgovarjati. Od dobre organizacije obrambnega sistema in redne oskrbe vojske je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec. V slednjem primeru – zbolimo! Pa naj gre za prehlad, gripo ali celo raka.

vir: Zdravje je naša odločitev

Vas zamina še več o zdravju in osebni rasti? Vpišite se v spodnji obrazec – preko meila boste prejemali koristne informacije, ki vam bodo pomagale do bolj zdravega in srečnejšega življenja:

Ime:

Email: