REGRAT – ZDRAVILNE LASTNOSTI

Regrat – vsem poznan, nemalokrat pa celo zapostavljen. Je najbolj razširjen plevel.

V Evropi pa se razrašča vse do višine 2000 metrov.
Po svetu pa je ta rastlina poznana že v več kot 1000 vrstah.
In mednje sodi tudi vrsta, ki raste v Kazahstanu in jugozahodni Aziji in vsebuje zelo veliko količino kaučuka.
Zaradi tega so jo v Rusiji gojili za pridobivanje kaučuka, ki so ga nato uporabili pri izdelavi plaščev za kolesa.

Taraxacum officinale

Regrat je bil kot zdravilna rastlina prvič omenjen v Zeliščnem leksikonu, ki ga je spisal Hieronymus Bock, že davnega leta 1546.
Prepoznan pa je postal predvsem zaradi njegovega odvajalnega delovanja.
Njegove grenke sestavine pa so pripomogle, da je postal tudi idealno “čistilo” za kri.
Nadalje še stimulira delovanje žolča, ledvic in trebušne slinavke. Primeren je tudi sladkorne bolnike.

Prav tako pa tudi krepi celoten organizem. S čaji pa si lahko znižamo krvni pritisk in holesterol.
V ljudski medicini pa ga uporabljajo tudi za obveze pri zdravljenju ekcemov in ostalih kožnih bolezni.
Mlečni sok je strupen, zato je potrebna previdnost pri otrocih. Če pa ga uporabimo nerazredčenega, pa ga lahko nanesemo na bradavice.

Listi so posebej bogati s kalcijem, karotenom in vitaminom C. Vsebujejo pa tudi vitamine B1, B2 in E kot tudi  druge mineralne snovi.
Nabiramo jih lahko skozi vse leto. Vendar pa so spomladi še mehkejši in zato tudi manj grenki.

V  koreninah pa so grenčice, inulin in kaučuk. Zato so le-te primerne tudi za diabetike. Pobiramo pa jih v jeseni in jih nato sušimo.

Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine imajo enako vsebino kot listi, z izjemo zadnjih treh sestavin. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih mineralov. Holin v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti. Uživanje enih ali drugih je zato koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki – po zaslugi delovanja snovi na jetra in žolč – pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. V skladu z rezultati raziskav iz leta 2001 bi regrat v prehrani lahko koristil sladkornim bolnikom. Na živalih opravljena testiranja so namreč dokazala, da se pri živalih, ki uživajo regrat, raven sladkorja v krvi znatno znižala. Z naravnimi regratovimi pripravki zeliščarji učinkovito blažijo težave revmatičnih bolnikov. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Dobro ga je uživati pri endometriozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga odstranjevati odvečni estrogen iz telesa.

Sveže nabrane liste lahko uporabimo kot solato ali sesekljane z drugimi zelišči tudi v skuti kot zeliščni namaz.
Iz starejših listov pa lahko skuhamo juho.
Lahko pa jih tudi zdušimo kot špinačo in ji dodamo maslo. To pa je lahko tudi priloga za ribe.

Vsebuje več vitamina A kot korenje. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, te se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin, a za regrat še niso določene. Pri nas spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Regrat ima pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa in je zelo primeren za zelenjavno-sadne poste. Steroli v regratovih listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, s čimer pospešijo izločanje strupov iz telesa. Ker regrat vsebuje tudi kalij, ni nevarnosti, da bi zaradi njegovih diuretičnih učinkov telo trpelo pomanjkanje tega minerala. Uživanje regrata je priporočljivo za ženske, ki si želijo pridobiti ali ohraniti lepo postavo, saj regrat spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.

Korenine lahko kljub njihovemu grenkemu okusu pojemo tudi surove. Ali pa jih kot to delajo na Japonskem, “zavijemo” v žepke iz testa ali pa jih na kratko prepražimo v maslu z dodatkom sojine omake. Prav tako pa jih lahko spražimo kot korenine cikorije in tudi kot nadomestek za kavo.

Zlatorumene cvetove pa lahko uporabimo za okraševanje hrane. Ali pa iz njih pripravimo čaj ali pa sladek, medu podoben namaz. V arabskih deželah pa jih uporabljajo za peciva.

Nabiramo ali samo korenino (Radix Taraxaci), ali rastlino pred cvetenjem (Herba Taraxaci) ali same cvetne koške ob cvetenju (Flores Taraxaci). S časom in rastjo ter nahajališčem se zelo spreminja množina snovi, ki jih rastlina vsebuje. Wasicky je dognal, da vsebuje sveža, zgodaj izkopana korenina 17 do 20 % sladkorja. Korenina vsebuje precej mlečka, ki je emulzija beljakovin, smole, voskastega tarakserina in grenčine taraksina. Spomladi ima korenina največ grenčine, od avgusta pa do konca septembra največ inulina, oktobra pa je največ tarekserina in levulina. Pri regratu prav lepo vidimo, kako pomembno je, da posamezne rastlinske dele nabiramo ob pravem času, če hočemo, da bo zdravilnost kar najboljša. Korenino, cvetove in tudi vso rastlino sušimo vedno le v senci.

Zdravilne snovi in učinkovine; Vsa rastlina vsebuje holin, grenčino, škrob, ki pri dolgem ležanju preide v sadni sladkor, saponin, maščobo, neki encim, prav malo eteričnega olja, vosek, sluz, gumi, sladkorje, beljakovino in taraksin. Poleg že omenjenega inulina in tarakserina v korenini ima vsa rastlina še veliko kalijevih in drugih rudninskih snovi ter je zelo bogata vitamina C, prav posebno zgodaj spomladi v svežih listih.

V lekarniških knjigah so vpisane cvetača zel ( Herba Taraxaci), regratova korenuna z zeljo ( Radix Taraxaci cum Herba), ali sama regratova korenina ( Radix Taraxaci). Iz sledje pridobivajo regratov ekstrakt ( Extractum Taraxaci).

Predvsem ima zdravilno moč korenina, ki raztaplja, osvežuje, čisti, odpira, pospešuje potenje in krepi. Vpliv na celotno izločanje v telesu, posebno žolča, in odpravlja vse zastoje, kopičenja in zasluzevanja. Brez bolečin pospešuje izločanje seča in ker odstranjuje iz telesa vse strupene snovi, učinkuje korenine poživljajoče in krepilno ( tonično).

Zaradi nenavadnega bogastva zdravilnih in krepilnih snovi je regrat prav imenitna zdravilna rastlina, katere pomen je vse premalo cenjen, ker je rastlina tako množična, da jo zaničljivo imenujejo plevel. Če upoštevamo samo izboljšanjje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, že postaja jasno, kje vse ga je moč s pridom uporabiti,  tako pri protinu, revmatizmu, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčostni, lenem črevesju, motnjah delovanju jeter in žolčnika kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici. Zelo priporočljiv je regrat pri sladkorni bolezni.

Najbolj unčinkovit in najboj zdravilen je sveže stisnjen sok, ki ga je treba jemati 2 do 3 žlice na dan vsaj 3 do 4 tedne. Zelo priporočljiva je tudi uporaba svežih mladih listov v solati.

Priprava: Liste uporabljamo v pomladanskih solatnih mešanicah divjih rastlin (navadna zvezdica, navadni rman, plešec, čemaž, jeglič…) z izbranimi solatnimi prelivi. Okusna je tudi solata iz kuhanih listov, ki jih hladne prelijemo z različnimi prelivi, v katerih ne smeta manjkati česen ali čebula. Uporabimo tudi starejše liste, ki so bolj grenki. Grenkobo nekoliko odpravimo s kuhanjem v vodah ali  še boljše, če jih pustimo čez noč namočene v vodi. Ponekod regratove liste celo kisajo kot kislo zelje, mlade rozete pa vlagajo v desetodstotno solnico in tako shranijo za zimo.

Kuhano koreniko lahko jemo s soljo, maslom, limoninim sokom ali jogurtom ali jo dodamo solatam. Praženo suho koreniko zmeljemo in dobimo kavni nadomestekPopke vložimo v kis podobno kot kapre, iz cvetov pripravimo okusen čaj pa tudi vino. V Angliji poznajo tudi regratovo pivo, v ta namen uporabijo kar vso rastlino.

Regratovi popki v kisu

za pol kilograma popkov: pol litra marinade iz enakih kolicin kisa za vlaganje in vode, žlice soli, žlice sladkorja, ščepca celih popravih zrn in nekaj lovorovih listov

Kis in vodo z začimbami zavremo. Očiščene popke naložimo v suho posodo, prelijemo s še vročo marinado in zavremo. Na šibkem ognju kuhamo 5 do 10min., nato popke pazljivo naložimo v majhne kozarce, prelijemo z marinado in še vroče zapremo. Tako pripravljene kapre uporabljamo kot dodatek solatam ali kot samostojno pikantno prilogo za posebne priložnosti.

Zelen regrat

Naglo ga v slani vodi skuhamo, odcedimo in polijemo še z mrzlo vodo, potem ga potresemo s poprom, zabelimo z oljem in jesihom, pridenemo zraven krompir in ponudimo k pecenki.

Regratovo vino

5l vode, liter rahlo stisnjenih regratovih cvetov, 1,1kg sladkorja, 2 pomaranči, 1 dag kvasa

Cvetove potrgamo s pecljev in po možnosti odstranimo še zeleno cašo, kajti tako bo vino boljšega okusa. Damo jih v steklen kozarec ter prelijemo z 2l vrele vode. Pustimo stati tri dni, potem tekočino precedimo v primerno veliko vrelno steklenico. V 3l segrete vode raztopimo sladkor in ga prilijemo v steklenico skupaj s sokom obeh pomaranč. Ko je tekočina mlačna, dodamo aktivirani kvas. Namestimo vrelno cev in pustimo na toplem tri tedne oz. dokler ni venje končano. Potem vino pretočimo v steklenice, zamašimo ter pustimo stati v kleti vsaj pol leta; regratovo vino sodi med tiste vrste, ki se z ležanjem izboljšajo.

Ocvrte regratove rozete

Očišcene in osušene mlade rozete pomakamo v testo za cvrtje, zlato ocvremo, osušimo na papirnati brisaci in postrežemo kot predjed. Rozete lahko tudi prevremo, povaljamo v moki in ocvremo

V ajurvedi  in v kaitajski tradicionalni medicini regrat uvrščajo med rastline, ki telo hladijo. Zato je smiselno regrat uživati takrat, ko so v telesu vnetja in ko je telo pregreto od kupa zdravil.

ZELIŠČNA RABA:

Je diuretik, žene na vodo, laksativ, spodbuja odvajanje blata, holagog, spodbuja izločanje žolča, in antirevmatik, zdravi revmo. Po ljudskem izročilu se uporablja proti zastoju seča in ledvičnim kamnom, saj močni sečni tok potegne ledvični pesek s seboj, prebavnim motnjam in zaprtju zaradi lenega črevesja in slabega izločanja prebavnih sokov, saj pospešuje delo vseh izločevalnih žlez: v želodcu se izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter in sokov iz trebušne slinavke, žolčevodnim in jetrnim boleznim, tudi ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici in za lajšanje začetnih stopenj ciroze jeter ter mišičnemu revmatizmu, obrabljenim sklepom, ledvenemu useku in vnetju išiasa.

Priprava čaja za “čiščenje”:
2 čajni žlički posušenih in sesekljanih listov in korenin prelijemo s 1/4 litra mrzle vode.
To potem 5 minut kuhamo.
Nato pustimo 10 minut mirovati preden ga precedimo.
Ta čaj pijemo 6 – 8 tednov zjutraj in zvečer.

NOVEJŠA DOGNANJA:

Na živalih so preverili nekatere farmakološke lastnosti, to pa še ne pomeni, da so pri ljudeh enako izrazite. Listni izvlečki močneje ženejo na vodo kakor koreninski, oboji pa so po učinku primerljivi sintetičnemu diuretiku furosemidu. Učinkujejo zmerno protivnetno. Znižajo krvni sladkor s spodbujanjem beta celic trebušne slinavke podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid. Delujejo tudi protitumorno, najbrž na enak način kot protitumorni polisaharidi, na primer lentinan. Pri ljudeh so z mešanico čajev, katerih sestavina je bil tudi regrat, zdravili virusni hepatitis, virusno vnetje jeter.

vir:BODIEKO.SI,  ednevnik.si, lunin forum.si

Preberite še: Kandida in razstrupljanje telesa